Boksuneun naui geot (2002)

O Chan-Wook Parkovi tridelni instalaciji maščevanja sem pred dobrim mesecem nekaj malega že pisal. Tedaj sem hvalil zadnji izdelek konceptualne trilogije, ki nosi naslov Chinjeolhan Geumjassi (2005) oz. Sympathy for Lady Vangeance. Naj še enkrat ponovim, da gre za naravnost čudovit film. Osrednji del in občemu gledalcu najbolj znan je seveda mnogokrat omenjeni Oldboy (2003), vse skupaj pa je režiser Park začel z Boksuneun naui geot (2002) oz. Sympathy for Mr. Vengeance (2002). Tudi tu ni potrebno veliko filozofirati; omenjeni film je pač tipični predstavnik kakovostne žanrske ponudbe, ki prihaja iz Južne Koreje in tozadevno ga velja širši množici tudi priporočiti v ogled. Spet se bom ponovil kot počena lajna, ampak tak žanrski izdelek v Hwoodu težko najdem. Ne gre le za bizarno štorijo, ki na vsakem koraku gledalca stiska za goltanec in mu v misli poriva etične in moralne zagonetke, ki ne prinašajo lahkih odgovorov. Prav tako ne gre le za folkloro nasilja, himno maščevanja ali pa žanrski eksces, kjer režiser najprej testira gledalca in njegov želodec in šele nato skuša nekaj povedati, pač pa gre enostavno za konceptualno zaokrožen film, ki vzbuja veliko motivov, kaže večdimenzionalen pogled na tragične dogodke in skozi prizmo kapitalizma razkriva, kje tiči glavni problem družbe in posameznikov, ki jih Park stlači v svoje filme. Prav to najbolj cenim pri teh treh omenjenih filmih. Park dogodke in like prikaže večdimenzionalno, prikaže vse aspekte določenega dejanja in na gledalcu je potem odločitev na katero stran se bo obrnil oz. kako bo vse skupaj interpretiral. Park ne kaže le črno-belega sveta in tudi zato lahko njegove filme ovrednotimo kot trilerje z možgani, saj od gledalca zahtevajo razmislek in določeno mero široke perspektive.

Če se navežem nazaj na Hollywood, lani smo dobili nek soroden film, kjer ima maščevanje (približno) podobno glavno besedo kot pri Parkovi trilogiji. V mislih imam seveda kritiško dobro sprejet triler Prisoners (2013), ki ga je režiral izjemni kanadski filmar Dennis Villeneuve. Dotični izdelek se je mene dotaknil predvsem skozi prizmo skrušenega očeta, ki želi na vsak način dobiti odgovor kje je njegova ugrabljena hči. Oče je pripravljen storiti vse za pravo informacijo. Tudi, ko informacijo dobi, je odločen, da bo hčerkino ugrabitev maščeval. Naslovni film je vsebinsko in tudi konceptualno drugače zastavljen, a neka rdeča nit je podobna. Kaj hočem reči s to primerjavo? V bistvu nič – le to, da se sam v takih primerih še kako nagibam proti maščevanju. Zob za zob. Ampak Park ne bi bil Park in Južnokorejska produkcija ne bi bila to kar je, če ne bi imel film dodatni zaplet, dodatni kleč, ki ga zahodni filmi (seveda so tudi izjeme) praviloma nimajo. Prisoners je ob tem filmu le uspavanka za lahko noč.

Sympathy for Mr. Vengeance (2002) je v prvi vrsti zgodba gluhonemega Ryu-a. Ryu je industrijski delavec, ki gara za svojo plačo, velik del te plače pa varčuje za bolno sestro, ki potrebuje novo ledvico. Ryu ni primeren darovalec, zato mora zdravo ledvico za bolno sestro kupiti. Ravno v tem času izgubi službo, a vseeno na črnem trgu najde organizacijo, ki mu za njegovo lastno ledvico in ustrezno plačilo priskrbi pravi organ. Naivni Ryu se odločiti tvegati in to tveganje se mu ne izplača. Dvomljiva organizacija vzame njegovo ledvico in denar ter izgine. Potisnjen ob steno ne ve kako naprej, ostal je brez privarčevanega denarja, brez lastne ledvice in tudi brez zdrave ledvice za sestro. Kaj storiti? Anarhistično dekle predlaga surovo potezo. Ryu ugrabi hčerko direktorja podjetja, kjer je bil prej zaposlen in zahteva odkupnino s katero bo lahko pokril sestrino operacijo. Vse lepo in prav, ampak načrt se ponesreči. Brutalno in tragično. To pa ustvari nov maščevalni pohod, ki celo zgodbo obrne na glavo.

Če se že sinopsis dobro bere in pocedi sline, kaj naj si potem mislimo po ogledu filma? Zares  neverjetno spisana zgodba gledalca enostavno ne more pustiti ravnodušnega. Film je razdeljen na dva dela. Prva polovica se osredotoča na zgodbo gluhonemega Ryu-a in njegov tragičen lov na zdravo ledvico. Drugi del se osredotoči na očeta ugrabljenega dekletca, ki skuša maščevati njeno izginotje. Ampak način kako se ti dve zgodbi nato povežeta, motiv in dejanja vseh vpletenih, to pa je nekaj posebnega. Pravi šok za gledalca. Vsaj mene je vse skupaj pošteno črvičilo in še danes, pa sem film sedaj videl že drugič ali tretjič, mi osrednji zaplet ali motiv, vrhunec zgodbe, ne gre iz glave. Na čigavo stran naj stopim? Koga lahko bolj razumem? Ne bi rad preveč izdal, da komu ne priskutim ogleda, zato naj končam ob teh moralnih vprašanjih in se za konec ozrem še proti tehničnemu delu. Seveda izdelku tozadevno gledano ne gre nič oporekati. Režija se mi zdi naravnost fantastična. Narativno je film izjemno močan, sploh prva polovica, kjer ni veliko dialogov, pač pa gledalec vse skupaj dojema bolj subtilno, bolj čustveno. Fotografija je spet fantastična, liki so močni, scenografija bogata in pomenljiva. Igralske kreacije kot vedno do konca prepričljive. Alegorij je malo morje. Seveda v oči najbolj pade kritika kapitalizma oz. potrošništva in zdi se, kot da nam želi režiser Park sporočiti, da je prav maščevanje tisti pravi in edini odgovor na brezglavi in za človeka pogubni kapitalizem. Z maščevanjem človek spet pridobi svoje pravice, udari nazaj in maščuje svojo razčlovečenost. Z maščevanjem človek pokaže, da mu ni vseeno. To pa potem spet odpre nova vprašanja, dileme in motive, o katerih bi lahko pisal in pisal. Nekatere sekvence zlezejo pod kožo, druge pustijo tak cmok v grlu, da bi človek od bolečine ječal.

Torej… Naslovni film je definitivno izdelek vreden vsakršne pozornosti. Kočljiva vsebina odpira vrsto debat, kjer pa prav gotovo ni enoznačnih in enostavnih rešitev. Kot pravim, kdo lahko požanje večje simpatije?  Ryu, naivna žrtev kapitalizma, potisnjena ob steno brez izhoda ali predsednik bogate tvrdke, ki ostane brez hčerke? Kdo nosi večjo moralno odgovornost? Azijska filmografija v vsej svoji kvaliteti.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s