The Salvation (2014)

Izdelek The Salvation (2014) danskega režiserja Kristiana Levringa sem si ogledal le in samo zaradi meni izjemno omiljenega igralca Madsa Mikkelsena, ki nosi osrednjo vlogo jeznega maščevalca na divjem zahodu. Ni skrivnost, da mi je petdesetletni Danec trenutno eden ljubših glumačev, čudna reč pa je ta, da naravnost blesti v domači oz. evropski produkciji, medtem, ko v Hwoodski mašineriji tistega pravega obraza (po mojem) še ni pokazal. Filmi kot so Jagten, En kongelik afaere, Valhalla Rising, Pusher I, II in še kateri so neprimerno boljši od denimo Kralja Arthurja, Clash of the Titans in tudi zadnji Trije mušketirji igralcu ne naredijo baš velike usluge. Je pa treba reči, da je Mikkelsen v seriji Hannibal več kot soliden dr. Lecter in vsemu skupaj daje neko dodatno draž. No, kakšnih previsokih pričakovanj glede naslovnega produkcijskega konglomerata nisem imel, vseeno pa sem upal, da bo moje igranje z nepoznanimi in manj izpostavljenimi filmi padlo na rodovita tla. Kaj reči po ogledu? Ne bom trdil, da sem od navdušenja poplesaval po dnevni sobi, niti ne bom trdil, da mi bo film ostal v spominu kaj dlje kot do naslednjega pivskega izleta, ampak lahko rečem vsaj to, da mi tisti skorajšnji dve uri nista šli v popolno temo. Verjetno se je v največji meri potrebno zahvaliti prav Mikkelsenu, čeprav je res tudi to, da mu ob strani dobro oporo nudi vedno prelestna Eva Green. Mična Eva se mi je že pred časom zdela tista prava rešiteljica precej obskurnega nadaljevanja Mesta greha in s svojo prezenco na nek način reši tudi tale film.

Filmsko dogajanje je postavljeno ob konec 19. stoletja. Spoznamo Danca Jona, ki je odšel iz politično nestabilne Evrope in po prostranah ameriškega zahoda išče boljši jutri. V sedmih letih si je ustvaril ime in dom, zato je prišel čas, da mu prideta družbo delati tudi žena in sin. Veseli dogodek se hitro sprevrže v krvavo kalvarijo. V kočiji na poti proti cilju srečno družino kmalu po snidenju začneta ustrahovati dva klateža. Seveda bi se rada poigrala s prikupno ženo in ker v tistih časih moške manire niso bile kaj preveč nadzorovane, klateža ne ustavi niti prisotnost otroka in moža. Ampak Jon se je v teh letih že naučil rokovati s takšnimi nestrpneži, zato stvari kaj hitro postavi v red. A ne za dolgo, majhna nepozornost in že poleti iz kočije, sin in žena pa sta prepuščena neokusnima banditoma. Njun iztržek je jasen. Za seboj pustita dve trupli. Jonu se podere svet, a zbere dovolj moči, da klatežema prestreli betici. Žal je eden izmed izrodkov brat veliko bolj pomembnega okoliškega krvosesa in ta nemudoma razpiše nagrado za morilca svojega brata. Mirno, a prestrašeno ljudstvo ne tuhta dolgo in Jona takoj preda okrutnemu morilcu. A Jon ni več navaden danski priseljenec, pač pa mu v zatilju nekje drgeta neusahljiva želja po maščevanju.

Arhetipski boj maščevanja vsebinsko ne prinaša nič novega. Tudi klišejska parabola junaka, zkrušenega ženskega lika in običajnega negativca je kilavo nastavljena; posledični niti liki kaj bistveno od že videnih vzorcev ne odstopajo. Kaj velja potem izpostaviti? Sam sem razmišljal v smeri asimilacije. Jon pride z bratom v Ameriko iz Danske, njegovi življenjski vzorci nam od prej sicer niso poznani, ampak glede na to, da beži pred nestabilno Evropo, potem ga vzamem kot pacifista, ki raje išče življenje in priložnosti kot pa, da bi sovražniku rezal vratove. Trda in neizprosna Amerika ga potem spremeni. Jon se mora asimilirati v kruto družbo, postati mora isti kot domačini, če želi preživeti. In ta Jon, asimilirani maščevalec, potem na koncu tudi maščuje smrt svojih najbližjih. Američanom odgovori z njihovimi zakoni. Hja no, recimo, da bi od scenarista Andersa Thomasa Jensena (Brothers, In a better world) pričakoval več. Režija solidna, fotografija zelo všečna (snemalo se je v Južni Afriki). Film bajnega zaslužka ni bil deležen, tudi o kakšnih nagradah ne duha in sluha. Verjetno nisem edini, ki se bo filma (količkaj) spominjal le zaradi že omenjenih Mikkelsena in Greenove, omeniti pa velja še bivšega nogometnega zvezdnika Erica Cantonaja in igralsko precej bolj izučenega Jonathana Pryca.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s