Kill the Messenger (2014)

Presenečenja so vedno lepa in radi jih imamo, pa če tudi pridejo v obliki filma. Eden takih prijetnih grižljajev mi je na mizo padel oni dan v obliki ameriškega filma Kill the messenger (2014), pod katerega se je podpisal v New Yorku rojeni filmar Michael Cuesta. Michael who?, verjetno marsikomu odzvoni v ušesih, tudi meni je, ampak potem sem se hitro spomnil na precej všečen izdelek starejšega datuma, ki ga še danes pomnim in nosim v spominu; 12 and holding (2005) je zares zanimiv vpogled v skrhano adolescentno obdobje ameriških najstnikov in če kaj lahko, potem dotični film kar najtopleje priporočam v ogled. Cuesta v naslednjih desetih letih potem ni več posnel kaj omembe vrednega, morda tudi zato, ker se je podal na televizijo, kjer je nato med drugim režiral in produciral epizode v serijah kot so Dexter, Six feet under, True blood in mojem favoritu Homeland. Morda je prav v geopolitični zagonetki Homeland našel izziv in navdih za snemanje naslovnega filma.

Naslovni film se vsebinsko opira na knjigi Nicka Shoua (z istim naslovom kot film) in drznega novinarja Garyja Webba (Dark Alliance), v katerih sta avtorja povzela znamenito Webbovo razritje o nečednih orožarsko-mamilarskih poslih ameriške obveščevalne agencije, ki je na pokvarjen način financirala gverilsko vstajo v Nikaragvi. Webb, ambiciozni in pronicljivi novinar manjše časopisne hiše, je povsem naključno naletel na sled, da ima CIA na vesti nenadno porast kokaina v regiji. Bolj je brskal, več okostnjakov je padalo iz omar. Sledi so ga iz sodnih dvoran in obveščevalnih cipljov vodile do zaporov v Centralni Ameriki in skrivnih letališč, kjer so v eno smer potovale skrinje orožja, v drugo pa zaboji drog. Zgodba je bila vroča in mediji so jo pograbili, Webb je postal junak in novinarski heroj, mala časopisna hiša je stopila iz anonimnosti. Webb je dregnil daleč in globoko, ljudstvo se je prebudilo in zahtevalo odgovore. A ker je to Amerika in CIA, je logično kdo bo na koncu potegnil kratko. Kaj me je pri vsem skupaj najbolj pritegnilo? Prav gotovo pokončna in močna hrbtenica novinarja Webba, ki je kljuboval lastnikom in urednikom časopisne hiše ter se oklepal lastnih moralnih načel in splošnih norm raziskovalnega novinarstva. Webba ni zanimalo kdo je na drugi strani ringa, zanimala ga je le pravica in poštenost do ljudi, da se umazanija čelnikov v pomembnih pisarnah razkrije. Imel je pogum in velike prašnike, dobesedno se je igral z ognjem; koliko tovrstnih novinarskih mož in žena danes hodi naokoli in vrta v skrivne in manj skrivne posle ameriške zunanje in notranje politike? Tozadevno o intrigantni zgodbi vse dobro. Me pa zanima ali je scenarist Peter Landesman material dovolj dobro pretopil za filmske potrebe. Sem in tja zaznam ščepec nekoherentnosti oz. pogrešam nekoliko bolj poglobljen vpogled v celostno zadevo. Kakšen dogodek bi rad bolj spoznal, menim, da bi šel film lahko še dlje in bi vpletenost oz. nečedne posle lahko še bolj razgalil. Dočim bi kakšno družinsko prigodo lahko tudi izpustil. Glede režije pripomb nimam; nekaj kadrov je naravnost čudovitih, atmosfera je ponekod izjemno nastrojena in lik glavnega protagonista več kot solidno vijuga skozi cel film. Tu moram še posebej pohvaliti glavnega igralca; Jeremy Renner se je tokrat zares izkazal, ne vem, če me je že kdaj tako zelo prepričal. Drugačen stil od The Hurt Lockerja, prav gotovo, ampak po stopnji prepričljivosti ni daleč stran. Tudi sicer pester igralski kader ne razočara (Michael Sheen, Ray Liotta, Andy Garcia, Barry Pepper, Oliver Platt, Paz Vega in še kdo). Generalno gledano ima filma lepe ocene in vtisi mnogih se ujemajo z mojim, je bilo pa njegovo predvajanje zelo omejeno in posledično zaslužek ni omembe vreden.

Jasno, da kakšne žanrske klasike, ki bo večno svetila na Hwoodskem nebu, ne gre pričakovati. A film je vreden pozornosti. Če ne drugega, nas vsaj znova opomni na to, da nič na tem svetu ni črno in belo. Povsod so različni odtenki in vsakdo, pa naj si bo posameznik, mednarodna tvrdka ali skrita vladna organizacija, vedno dela v svojo korist in za svoj lastni dobrobit. Vse ostalo so le malenkosti. Webba so po nekaj letih našli ustreljenega v avtu. Gotovi samomor, pravijo. Naključja pa govorijo sama zase.

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s